Nove podjetniške rešitve se zaradi nezadovoljivosti klasičnih modelov zaposlovanja, tudi izkoriščevalskih, v praksi množično pojavljajo in tako predstavljajo zanesljive alternative. Nekaj takšnih primerov dobre prakse prestavljamo v upanju, da se bodo alternative preko seznanjanja s konkretnimi primeri pričele tudi uresničevati.
Zadruge
“Mimo je čas, ko je bil zapis “Proletarci vseh dežel, združite se!” subverziven in celorevolucionaren. Danes lahko zapišemo le še: “Prekarci vseh dežel, združite se!” Ko to zapišem, mislim popolnoma resno. Združevanje vseh, ki so obsojeni na prekarno delo in s tem na životarjenje, je nujno. Nujno zato, da si skupno usodo krojijo skupaj drugače! Zadruge so ena od možnosti. Dokaz temu so po svetu obstoječe in dobro delujoče zadružne organizacije. Gre za združevanje ljudi, ne kapitala. Združevanje tistih, ki so tako zelo individualizirani, odtujeni in razžaljeni, da so si pripravljeni svojo eksistenco in posledično svoje dobro življenje zagotavljali skupaj. Oblikovanje zadrug z združevanjem posameznikov pomeni drugačno zagotavljanje novih možnosti za vse tiste, ki si možnosti dobrega življenja ne morejo zagotavljati sami kot udeleženci na “trgu dela”. Dejstvo pa ostane, da delujejo dobro le tiste zadruge, ki dosledno upoštevajo vseh 7 zadružnih načel:
- načelo: Prostovoljno in odprto članstvo
- načelo: Demokratično člansko upravljanje
- načelo: Gospodarska udeležba članov
- načelo: Avtonomija in neodvisnost
- načelo: Izobraževanje, usposabljanje in obveščanje
- načelo: Sodelovanje med zadrugami
7. načelo: Skrb za skupnost
Zadruga je oblika organiziranosti, ki združuje zainteresirane, ki so pripravljeni usposabljati se za zadružno, to je skupno delovanje . To ni način združevanja za tiste, ki ne želijo sodelovati pri odločanju o delovanju organizacije, to tudi ni oblika, ki lahko nastaja od zgoraj navzdol, na iniciativo na primer javnih zavodov in služb ali celo gospodarskih družb.
Menim tudi, da je za mlade, ki so pripravljeni timsko delovati, zadruga / kooperativa ena od tistih oblik, ki je primerna za vzpostavljanje delovanih mest na najrazličnejših področjih delovanja. Posebej zanimive so socialne zadruge / kooperative, ki jih je po svetu vse več . Tu gre za zadruge, ki delujejo na neprofitni osnovi. Seveda to ne pomeni, da te zadruge ne izkazujejo dobička, različne so od drugih predvem v porabi dobička, ki ga povečini namenjajo za razvoj storitev in izboljšanje kvalitete lastnih storitev, za izboljšanje kvalitete delovnih mest in podobno. Tu so socialna podjetja podobna zadrugam. V zadrugah si lahko mladi postopno ustvarijo lastno delovno mesto, ki bo stabilno in trajno in predvsem skupaj z drugimi. Seveda je pri tem nujno skupno delovanje in predvsem timsko delo. Glede na popolno individualiziranost in povdarjanje konkurence je za sodelovanje nujno obdobje učenja in treninga ter izgradnja skupine, ki bo sposobna delovati usklajeno, odločati o vseh vprašanjih razvoja posameznih produktov zadruge predvsem pa odločanja o skupni usodi zadružnikov.
Pomembno je, da se vsi združujoči se zavedajo postopnosti izgradnje skupnega načina delovanja, da so pripravljeni učiti se ne le iz lastnih izkušenj, da so pripravljeni povezovati se ne le v okviru lastne zadruge temveč tudi med zadrugami. Razvejani zadružni sistemi v Italiji, Franciji, Španiji, na Švedskem, Japonskem in v ZDA so v krizi 2008 jasno pokazali stabilnost teh organizacij, posebej tam, kjer so zadruge med sabo trdno povezane.”
Jadranka Vesel – RISE Raziskovalni inštitut za socialno ekonomijo, Postojna
Prevajalska zadruga Soglasnik
Zadružništvo še zdaleč ni nekaj novega, saj ima tako v tujini kot pri nas že dolgo tradicijo. Po statistiki Mednarodne zadružne zveze zadruge različnih vrst (kreditne, kmetijske, obrtne, stanovanjske, potrošniške, delavske, izobraževalne, zdravstvene in druge) v svetu povezujejo 800 milijonov članov ter zagotavljajo 100 milijonov delovnih mest, kar 20 % več kot vsa multinacionalna podjetja skupaj. Tudi pri nas so bile v preteklosti zadruge – predvsem potrošniške (npr. kmetijske) – močno prisotne. Glavni princip zadruge je, da so vsi njeni člani hkrati tudi lastniki, neredko pa so tudi zasnovane tako, da vračajo svoj dobiček nazaj lokalnemu okolju, ali pa le-tega sploh ne predvidevajo.
Prva prevajalska zadruga v Sloveniji, v katero se je združilo 15 mladih prevajalcev, kljub tradiciji zadružništva pri nas predstavlja nov trend, in sicer povezovanje kreativnih poklicev, ki običajno predstavljajo prekarne delavce, v storitveno zadrugo.
Prevajalska zadruga Soglasnik pri svojem delu zagovarja principe transparentnosti (na vsakem računu je razvidno, za kaj bo porabljen naročnikov denar), dostojnega dela (pošteno plačilo sodelavcev in njihova možnost odločanja) in trajnostnega razvoja (del svojega prometa namenjajo vračanju v lokalno okolje in izobraževanje svojih članov).
Socialna podjetja
Kot ena redkih držav je Slovenija leta 2011 dobila poseben Zakon o socialnem podjetništvu. Glavna zaveza socialnega podjetništva ni ustvarjanje dobička, temveč krepitev družbene solidarnosti in večanje družbene blaginje in sreče. Socialna podjetja iščejo inovativne poslovne rešitve za zaznane socialne, okoljske, gospodarske in druge težave. Socialno podjetje nudi tudi možnost zaposlovanja ranljivih družbenih skupin, kot so dolgotrajno brezposelne osebe, invalidi, starejši nezaposleni ipd., za zaposlovanje katerih zasebni sektor nima interesa zaradi nizkega dobička.
“Bistvo socialnega podjetništva je socialna inovacija. Socialno inovacija pa je inovacija, ki zadovoljuje še ne zadovoljene potrebe družbe. Vsakodnevno opažamo, da v sodobni družbi, bolj kot kadarkoli, potrebujemo gospodarstvo, ki postavlja delavca pred kapital. Na lastni koži pogosto občutimo, da zdaj, bolj kot kadarkoli, potrebujemo pošteno poslovno okolje, ki ne izkorišča in deluje trajnostno. Za takšne izzive sodobnega časa je socialno podjetništvo izjemna priložnost. Sploh z vidika samoorganizacije delavcev – delavskih kooperativ, ki nam ponujajo orodje za konkretne spremembe.”
Gostilna dela je projekt socialnega podjetništva, ki se je začel s Tovarno dela – Vstop v svet dela, preko katerega so, skupaj s partnerji projekta 14 mladim omogočili usposabljanje za pomočnike/pomočnice kuharjev in pomočnike/pomočnice natakarjev ter pridobitev certifikatov o nacionalni poklicni kvalifikaciji. Izmed vseh udeležencev programa usposabljanja je bilo izbranih pet mladih, ki so dobili enoletno zaposlitev v okviru projekta.
Tako se je začela pot Gostilne dela, katere značilnost ni le priprava odličnih jedi, ampak tudi zaposlovanje in usposabljanje mladih oseb med 17. in 25. letom starosti brez dokončane srednješolske izobrazbe v gostinski dejavnosti.
Glavni cilj usposabljanja mladih je pridobivanje in razvijanje socialnih veščin, splošnih delovnih navad in izkušenj, spodbujanje samostojnosti, delovne motivacije ter pridobivanje konkretnih znanj za delo v gostinstvu. Gostilna dela deluje tudi kot učna delavnica za mlade iz ranljive ciljne skupine na trgu dela v gostinski dejavnosti.
Po koncu projekta leta 2011, ki je bil sofinanciran s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter s sredstvi Evropskega socialnega sklada, sedaj Gostilna dela ne prejema nobene finančne pomoči in nadaljuje svojo družbeno vlogo pod okriljem nosilca projekta družbe Centerkontura, ki na na slovenskem trgu posluje kot invalidsko podjetje in je del socialne ekonomije.
Njihova dejavnost zaposlovanja in usposabljanja mladih, vodenja učne delavnice in pozitivni rezultati poslovanja, nujno potrebuje podporo družbeno odgovornega okolja.