Vprašanja in odgovori
Prekarni delavec je posameznik, ki opravlja delo v delovnem razmerju (na podlagi pogodbe o zaposlitvi) ali izven delovnega razmerja. Lastnosti prekarnih oblik dela so negotovost, fleksibilnost, nizko plačilo in kratkotrajnost. Če prekarni delavec dela na podlagi civilnih pogodb ima nestalen prihodek, ne teče mu delovna doba in nima plačanih prispevkov na način, kot to velja za delavce v delovnih razmerjih. V nekoliko boljšem položaju je delavec, ki je v delovnem razmerju za določen čas. V času za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi ima vse pravice delavca po zakonu o delovnih razmerjih, delodajalec pa mu za določeno obdobje redno (so)plačuje davke in prispevke. Kljub temu je položaj delavcev, ki delo opravljajo v delovnem razmerju za določen čas vseeno negotov, saj ne morejo vedeti, ali bodo delo po preteku časa, za katerega je pogodba sklenjena, še opravljali. Delavci so primorani iskati novo zaposlitev že v času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas.
Kakšne pravice imam kot prekarni delavec?
Pravice prekarnih delavcev so odvisne od oblike dela, ki ga opravljajo. Oblika dela sama po sebi ne pomeni prekarnosti, zato je potrebno presojati od primera do primera. Prekarno delo ni pravni izraz in ne opredeljuje lastnosti (ne)zakonitosti dela. Prav tako nima neposredne povezave z delom na črno. Lastnost prekarnosti pa je lahko znak, da delavec opravlja delo v okoliščinah, v katerih bi po zakonu morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi zaradi prisotnosti elementov delovnega razmerja, vendar pogodba o zaposlitvi ni sklenjena. V takih primerih lahko posameznik uveljavlja pravno varstvo. Za več informacij si preberite Zloženko o pravicah prekarnih delavcev.
Ali ima prekarna delavka pravico do porodniške?
Ali ima prekarna delavka pravico do porodniške, je odvisno predvsem od oblike dela, ki ga opravlja. Delavka v delovnem razmerju, ki dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi ima pravico do porodniške.
Kakšne pravice imam, če delam preko avtorske ali podjemne pogodbe?
Če posameznik dela preko avtorske ali podjemne pogodbe, ima poleg plačila za opravljeno delo tudi pravico do svobodnega znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. Delo si organizira sam. Naročnik lahko nadzoruje delo ter daje navodila in usmeritve, vendar je to bistveno manj intenzivno, kot pri rednem delovnem razmerju in pri tem ne sme poseči v pravico posameznika do znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. V pogodbi se lahko izrecno določi kdo je pooblaščen za dajanje navodil. Avtor ali podjemnik ima pravico delo zaključiti do izteka končnega roka, ki je pogodbeno določen. Naročnik ne sme končnega izdelka zahtevati prej, so pa možni drugačni dogovori, vendar morajo biti predhodno določeni s pogodbo. Pri pogodbi o naročilu avtorskega dela po opravljenem delu avtor ohrani moralne pravice, naročnik pa pridobi materialne pravice.
V čem se razlikujejo pravice posameznika, ki opravlja delo na podlagi pogodb civilnega prava od delavca, ki dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi?
Delo po pogodbi civilnega prava omogoča izvajalcu pravico do plačila, lahko razpolaga s svojim delovnim časom, vendar mora do roka določenega v pogodbi z delom zaključiti. Intenzivnost nadzora s strani naročnika je bistveno manjša, kot pri delovnem razmerju in ne sme poseči v svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. Ostale pravice kot so: pravica do odpravnine pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, pravica do odpovednih rokov, pravica do nadomestila plače za čas odsotnosti iz dela, pravica do letnega dopusta, pravica do porodniške, pravica do regresa, pravica do odpravnine ob upokojitvi ter pravice, ki izhajajo iz vključitve delavca v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja, torej zagotovljeno socialno varnost pa pripadajo delavcu, ki je v delovnem razmerju.
Kje lahko poiščem pomoč v primeru težav pri opravljanju dela?
Delavec lahko kršitve delovnopravne zakonodaje prijavi Inšpektoratu RS za delo. Za učinkovito in uspešno izvedbo postopka na podlagi podane prijave je zaželena čim večja količina podatkov: navesti je potrebno čim več podatkov o kršitelju (ime podjetja, sedež pravne osebe oziroma ime in priimek, če je delodajalec samostojni podjetnik, ter sedež dejavnosti ali prebivališče fizične osebe), opis same kršitve (podatki o vrsti kršitve ter datumu in kraju kršitve) in morebitna dokazila, ki kažejo na sum storitve kršitve (na primer fotografije, listine, podatke o pričah idr.).
Prijavo lahko posameznik odda pisno po navadni ali po elektronski pošti: irsd(at)gov.si ali ustno osebno v času uradnih ur na pristojno območno enoto Inšpektorata RS za delo. Pristojna je območna enota Inšpektorata RS za delo glede na sedež delodajalca.
Na spletni strani Inšpektorata RS za delo lahko najdete tudi obrazec za prijavo kršitev delovnopravne zakonodaje.
Zakon o inšpekcijskem nadzoru zavezuje inšpektorje k tajnosti pri viru prijave in viru drugih informacij, ki so podlaga za inšpekcijski nadzor. Posameznik lahko opravi tudi anonimno prijavo.
Kaj storiti, če menim da delam toliko in enaka dela kot običajni delavec?
Delavec lahko kršitve delovnopravne zakonodaje prijavi Inšpektoratu Republike Slovenije za delo. Kako najučinkoviteje prijavimo kršitev Inšpektoratu za delo je opisano v 5. vprašanju.
Pri sodnem varstvu pa moramo ločiti več primerov. V primeru, ko se delo ne opravlja v delovnem razmerju, ne gre za delovnopravno varstvo, ampak je primarno pravno varstvo prekarca uveljavljanje klasičnih civilnopravnih zahtevkov. V teh primerih se torej uporabljajo pravila pogodbenega prava o izpolnitvi pogodbe (navadno v primerih, ko delavec za svoje delo ne dobi plačila).
Ko se pojavijo nepravilnosti v odnosu do delavca, ko le-ta opravlja delo v delovnem razmerju, se lahko obrne na Delovno in socialno sodišče.
Včasih pa prekarno delo ni več zgolj priložnostno in občasno delo, kakršnega si iz takšnih ali drugačnih razlogov želi predvsem delavec sam (tipičen primer je študentsko delo, ki ga študent opravlja med opravljanjem študijskih obveznosti), temveč dobi vse značilnosti delovnega razmerja, ne pa tudi enakega pravnega varstva ter socialne varnosti, ki izhajata iz delovnega razmerja.
Da bi prekarno delo lahko primerjali in razmejevali od dela, kakršno je značilno za delovno razmerje, moramo opredeliti elemente delovnega razmerja. Ti so:
- delavec delo opravlja osebno;
- delo se opravlja nepretrgano, kontinuirano;
- delavec za opravljeno delo prejema plačilo;
- delavec delo opravlja po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Za presojo, ali gre za delovno razmerje, so pomembni vsi štirje elementi. Ključni pa je zadnji, saj jasno razmejuje obliko odvisnega dela, v kateri je delavec dejansko vključen v delovni proces naročnika (deluje zanj in v njegovem imenu), od oblike dela, kakršna je denimo samozaposlitev, kjer delavec dela zase in v svojem imenu.
Za pravno varstvo delavca, ki zatrjuje elemente delovnega razmerja, je bistvena določba Zakona o delovnih razmerjih, ki omejuje avtonomijo pogodbenih strank, kar pomeni, da je zavezujoča celo neodvisno in ne glede na voljo pogodbenih strank, delavca in naročnika. Določba zapoveduje, da med delavcem in naročnikom ne sme obstajati zgolj civilno pogodbeno razmerje takrat, kadar so podani elementi delovnega razmerja. V tem primeru opravljanje dela na podlagi pogodb iz civilnega prava pomeni prekršek, za katerega je za naročnika predpisana globa. Slednjo lahko izreče inšpektor dela po uradni dolžnosti ali po prijavi delavca. Vendar inšpektor nima pooblastila, ki bi v primeru kršitve, tudi ko so izpolnjeni elementi delovnega razmerja, sam ustanovil pogodbo o zaposlitvi. Obstoj delovnega razmerja lahko ugotovi zgolj sodišče na podlagi vložene tožbe, torej zahtevka prekarnega delavca, ki meni, da mu grejo vse pravice iz delovnega razmerja in jih zato uveljavlja pred sodiščem.
Kaj je prostovoljno delo?
Prostovoljno delo je brezplačno družbeno aktivno udejstvovanje posameznika, s katerim posameznik s svojim delom, znanjem in izkušnjami pomaga pri reševanju problemov posameznikov in družbe in tako prispeva k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Prostovoljec prostovoljsko delo opravlja po svoji svobodni volji in zanj ne more pričakovati plačila ali drugih materialnih koristi. Prostovoljnega dela ne smemo zamenjevati z z delom, katerega namen je strokovno usposabljanje brez sklenitve pogodbe o zaposlitvi (volontersko pripravništvo) v skladu zakonom, ki ureja delovna razmerja ali drugim zakonom. Prepovedano je izkoriščanje prostovoljcev, kar pomeni uporabo prostovoljcev in njihovega dela za namen pridobivanja premoženjske koristi.
Kako je z davčnimi obveznostmi če opravljam delo na podlagi pogodb civilnega prava?
Dohodek iz avtorske ali podjemne pogodbe se obravnava kot dohodek iz vsakega drugega pogodbenega razmerja in se vključuje v letno dohodninsko osnovo. Davčna osnova je prejet dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %. V skladu z zakonom se akontacija dohodnine od dohodka izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %. Posameznik, ki opravlja delo za plačilo, je v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pri opravljanju tega dela obvezno zavarovan za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Iz tega naslova se plačuje prispevek za posebne primere zavarovanja po stopnji 8,85 %. Osnova, za plačilo prispevka za posebne primere zavarovanja, je vsako posamezno prejeto plačilo za opravljeno delo oziroma storitev. Če primeroma avtor, kot fizična oseba sklepa pogodbo o naročilu avtorskega dela s fizično osebo, potem on nosi stroške zgoraj opisanega prispevka, če pa sklepa s pravno osebo, pa se ta strošek prenese na njo. Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu do desetega dne v tekočem mesecu za delo ali storitev opravljeno v preteklem mesecu. Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve vloži davčni zavezanec na obrazcu pri pristojnem davčnem uradu, pri katerem je zavezanec za davek vpisan v davčni register. Napoved se lahko vloži tudi preko portala e-Davki, če ima zavezanec digitalno potrdilo.
Kako je z zdravstvenim zavarovanjem, če delam izven delovnega razmerja?
Če posameznik opravlja delo izven delovnega razmerja, si moraš zdravstveno zavarovanje plačevati sam. Posameznik se lahko obvezno zavaruje na enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Redno mesečno prejema položnico, ki jo je potrebno poravnati.. Obstaja še možnost dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki si ga posameznik poljubno izbere pri želeni zavarovalnici in ga samostojno sklene, ni pa zavezujoče kot je obvezno zdravstveno zavarovanje.
Kaj tvegam z uveljavljanjem delavskih pravic?
Z uveljavljanjem pravic na sodišču posameznik tvega poslabšanje ali prekinitev poslovnega razmerja med njim in naročnikom. Tako je dobro, da prekarc pri naročniku preveri možnosti za zaposlitev na podlagi pogodbe za nedoločen čas. Posameznik lahko tudi predlaga alternativno rešitev, se najprej poskuša pogovoriti z delodajalcem ali predloži mediacijo. Voljo prekarnega delavca bo v primeru spora o obstoju delovnega razmerja sodišče upoštevalo tedaj, ko bo presojalo, ali je bil podan element delovnega razmerja podrejenosti delavca delodajalcu, ali pa je delavec po pogodbah civilnega prava (avtorske, podjemne pogodbe) delal v svojem imenu in z veliko mero samostojnosti.