Inšpektorat RS za delo

Splošno

Inšpektoratu RS za delo je ustanovljen kot organ v sestavi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanjem delavcev doma in v tujini, sodelovanjem delavcev pri upravljanju, stavkam ter varnostjo in zdravjem pri delu.
Inšpektorat je inšpekcijski organ, ki nadzoruje izvajanje zakonov in predpisov, postopki pa se vodijo po uradni dolžnosti. Delavci v razmerju do inšpektorata niso stranke oz. zavezanci, temveč so to delodajalci. Zavezanci so torej tisti, ki so dolžni spoštovati minimum predpisanih zakonskih norm. Inšpektorat RS za delo posredno vpliva na pravno varnost delavcev  preko zagotavljanja spoštovanja zakonodaje s strani delodajalcev.

Pristojnosti

Inšpekcijski nadzor v mejah pristojnosti inšpektorata samostojno opravlja inšpektor. Glede na okoliščine primera in pooblastila v skladu z zakonom in drugimi predpisi prosto presoja glede svetovanja, pomoči ter izbire ukrepov. Inšpektor ima poleg pooblastil iz zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, pravico naročiti neodvisen odvzem vzorcev ali meritev v času, v delovnem prostoru in v delovnem okolju, ki ga določi sam.

Kako prijaviti kršitev?

Delavec lahko kršitve delovnopravne zakonodaje prijavi Inšpektoratu RS za delo. Za učinkovito in uspešno izvedbo postopka na podlagi podane prijave je zaželena čim večja količina podatkov: navesti je potrebno čim več podatkov o kršitelju (ime podjetja, sedež pravne osebe oziroma ime in priimek, če je delodajalec samostojni podjetnik, ter sedež dejavnosti ali prebivališče fizične osebe), opis same kršitve (podatki o vrsti kršitve ter datumu in kraju kršitve) in morebitna dokazila, ki kažejo na sum storitve kršitve (na primer fotografije, listine, podatke o pričah idr.).
Prijavo lahko posameznik odda pisno po navadni ali po elektronski pošti: irsd(at)gov.si ali ustno osebno v času uradnih ur na pristojno območno enoto Inšpektorata RS za delo. Pristojna je območna enota Inšpektorata RS za delo glede na sedež delodajalca.
Na spletni strani Inšpektorata RS za delo lahko najdete tudi obrazec za prijavo kršitev delovnopravne zakonodaje.
Zakon o inšpekcijskem nadzoru zavezuje inšpektorje k tajnosti pri viru  prijave in viru drugih informacij, ki so podlaga za inšpekcijski nadzor. Posameznik lahko opravi tudi anonimno prijavo.

Sodno varstvo

Splošno sodno varstvo

Ko posameznik opravlja delo na podlagi pogodb civilnega prava, je primarno pravno varstvo posameznika uveljavljanje klasičnih civilnopravnih zahtevkov. V teh primerih se torej uporabljajo pravila pogodbenega prava o izpolnitvi pogodbe (navadno v primerih, ko posameznik za svoje delo ne dobi plačila).

Uveljavljanje obstoja delovnega razmerja na delovnem sodišču

Posameznik lahko uveljavlja obstoj delovnega razmerja na delovnem sodišču v primeru če opravlja delo na podlagi pogodb civilnega prava in ima delo vse elemente delovnega razmerja, ne pa tudi enakega pravnega varstva, ki izhaja iz delovnega razmerja.

Da bi prekarno delo lahko primerjali in razmejevali od dela, kakršno je značilno za delovno razmerje, moramo opredeliti elemente delovnega razmerja. Ti so:

• delavec delo opravlja osebno;
• delo se opravlja nepretrgano, kontinuirano;
• delavec za opravljeno delo prejema plačilo;
• delavec delo opravlja po navodilih in pod nadzorom delodajalca;
• delavec je vključen v delovni proces delodajalca.

Za presojo, ali gre za delovno razmerje, so pomembni vsi štirje elementi. Ključni pa je zadnji, saj jasno razmejuje obliko odvisnega dela, v kateri je delavec dejansko vključen v delovni proces naročnika (deluje zanj in v njegovem imenu), od oblike dela, kakršna je denimo samozaposlitev, kjer delavec dela zase in v svojem imenu.
Za pravno varstvo delavca, ki zatrjuje elemente delovnega razmerja, je bistvena določba Zakona o delovnih razmerjih, ki omejuje avtonomijo pogodbenih strank, kar pomeni, da je zavezujoča celo neodvisno in ne glede na voljo pogodbenih strank, delavca in naročnika. Določba zapoveduje, da med delavcem in naročnikom ne sme obstajati zgolj civilno pogodbeno razmerje takrat, kadar so podani elementi delovnega razmerja. V tem primeru opravljanje dela na podlagi pogodb iz civilnega prava pomeni prekršek, za katerega je za naročnika predpisana globa. Slednjo lahko izreče inšpektor dela po uradni dolžnosti ali po prijavi delavca. Vendar inšpektor nima pooblastila, ki bi v primeru kršitve, tudi ko so izpolnjeni elementi delovnega razmerja, sam ustanovil pogodbo o zaposlitvi. Obstoj delovnega razmerja lahko ugotovi zgolj sodišče na podlagi vložene tožbe, torej zahtevka prekarnega delavca, ki meni, da mu grejo vse pravice iz delovnega razmerja in jih zato uveljavlja pred sodiščem.

Varstvo delovnega razmerja, v času obstoja pogodbe za določen čas

Zakon predvideva varstvo tudi za tiste delavce, ki delo sicer opravljajo v delovnem razmerju, a zgolj za določen čas. Varstvo je predvideno v dveh primerih:

• Pogodba za določen čas je lahko sklenjena nezakonito, torej tako, da ni naveden razlog za opravljanje dela po pogodbi za določen čas oziroma ta razlog ni zakonsko predviden. Pogodba za določen čas je sklenjena nezakonito tudi v primeru, če pogodba ni sklenjena v pisni obliki ali če je pogodba ali več takih pogodb sklenjenih za neprekinjeni čas, daljši od dveh let. Zakon namreč določa primere, v katerih je upravičena sklenitev delovnega razmerja za določen čas. Ti naj bi bili sicer izjema od sklepanja pogodb za nedoločen čas.
• Delavec včasih ostane na delu po poteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas. V tem primeru zakon šteje, da je delodajalec z delavcem sklenil pogodbo za nedoločen čas.

Navedeno varstvo je moč uveljavljati neposredno pri naročniku oziroma delodajalcu ali pred pristojnim delovnim sodiščem.

Kako se odzvati na kršitve pravic?

Kadar posameznik, ki opravlja delo, meni, da so mu kršene pravice s strani delodajalca oziroma naročnika, ali da bi morala biti za opravljeno delo sklenjena pogodba o zaposlitvi, je smotrno, da se najprej obrne na delodajalca oziroma naročnika.
Kadar pravno vzdržen dogovor ni mogoč, pa lahko delavec svoje pravice uveljavi na sodišču, in sicer:

• V času trajanja pogodbenega razmerja mora delavec naročnika najprej pisno pozvati, naj prizna obstoj delovnega razmerja in naj delavcu izroči pisno pogodbo o zaposlitvi.
  Če naročnik v osmih delovnih dneh ne izpolni svoje obveznosti, lahko delavec v nadaljnjih tridesetih dneh vloži zahtevek pred delovnim sodiščem.
• Če je pogodbeno razmerje že prenehalo, lahko delavec na sodišču zahteva ugotovitev delovnega razmerja ter hkrati nezakonito prenehanje delovnega razmerja, in sicer v tridesetih dneh od prenehanja pogodbenega razmerja oziroma od takrat, ko je delavec izvedel, da so mu bile kršene pravice.

Delavec mora biti pozoren na oblikovanje tožbenega zahtevka. Če bo po prenehanju pogodbenega razmerja zahteval zgolj ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, bo sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo kot neustrezen, saj je sporen tudi obstoj delovnega razmerja in bi se najprej moralo ugotavljati slednje.
Delavec, ki uporabi sodno pot za uveljavitev ali zaščito svojih pravic, lahko poslabša odnose z naročnikom, a ima tudi možnost, da po sodni poti ob izpolnjevanju zakonskih pogojev iztoži delovno razmerje in tako prispeva k preprečevanju širjenja tovrstnih slabih – prekarnih delovnih praks.
Želimo narediti korak k izboljšanju položaja prekarnih delavcev. Naš namen je prispevati k ozaveščenosti delavcev o njihovih pravicah in jih spodbuditi k uveljavljanju le-teh. Le delavec, ki ima dovolj informacij, se lahko svobodno odloča o uveljavljanju svojih pravic, ki izhajajo iz Zakona o delovnih razmerjih in preneha vztrajati v prekarnih oblikah dela za negotovo plačilo ter s šibko socialno varnostjo.

Kje lahko dobim več informacij?

Pri uveljavljanju svojih pravic je dobro, da pridobite strokovno pomoč. Le tako bodo lahko vaše zahteve uspešne in učinkovite. Spodaj so našteti partnerji projekta »Obrazi dostojnega dela«. Oglejte si spletno stran www.dostojno-delo.si, na kateri je objavljena tudi spletna verzija zloženke, podrobnejši opisi vrst prekarnega dela,  izpovedi posameznih prekarnih delavcev in odgovori na najpogosteje zastavljena vprašanja. Strokovno pravno pomoč lahko poiščete pri odvetnikih. Če izpolnjujete pogoje za brezplačno pravno pomoč, lahko dobite pravne nasvete brezplačno. Več informacij in pravno pomoč lahko dobite tudi pri sindikatih. Kršitve delovnopravne zakonodaje lahko prijavite Inšpektoratu RS za delo, možna je tudi anonimna prijava. Vprašanja lahko naslovite tudi na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ogledate si lahko podstrani ministrstva, ki se nanašajo na delovna razmerja in na katerih so dostopne celovite informacije glede oblik dela, za katere je ministrstvo pristojno (pogosta vprašanja in odgovori, stališča strokovne skupine, delo na črno, študentsko delo, začasno in občasno delo upokojencev in delo preko agencij), predvsem pa lahko tam najdete kratek Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja, v katerem si lahko podrobneje preberete o pravicah iz delovnega razmerja. Prav tako se z vprašanji lahko obrnete na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.