Študentsko delo je oblika občasnega ali začasnega dela, ki ga študent, dijak ali druga upravičena oseba opravlja za plačilo preko pooblaščene organizacij. Pooblaščena organizacija je lahko študentski servis, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in agencija za delo.
Za opravljanje dela se ne sklene pogodba o zaposlitvi, temveč se opravlja na podlagi študentske napotnice.
V primeru, da se študentsko delo opravlja za dlje časa in ima druge elemente delovnega razmerja, izgubi lastnost začasnega ali občasnega dela in se v tem primeru lahko posameznik odloči za pravno varstvo (iztožitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas).

Primeri sodne prakse o študentskem delu

Ana
Ana je preko študentske napotnice opravljala študentsko delo. Sodišče je ugotovilo, da sta za študentsko delo značilni predvsem začasnost in občasnost, Maša pa je delo opravljala redno in nepretrgano ter v približno enakem obsegu kot delavci v delovnem razmerju, zato je sodišče ugotovilo obstoj delovnega razmerja in utemeljenost njene zahteve po pripadajočih denarnih zahtevkih.

Luka
Luka je prav tako opravljal delo preko študentske napotnice, celih deset let, pri čemer sta z delodajalcem sklepala številne sporazume o opravljanju dela za 6 mesecev. Luka je od sodišča zahteval pripoznavo obstoja delovnega razmerja in vse ugodnosti, ki mu po tem pripadajo. Sodišče je Luki ugodilo, saj je pri zaposlitvi bistvena vsebina določenega konkretnega razmerja, ne pa le zunanja oblika razmerja. Študentko delo je oblika začasnega in občasnega dela, ne opravlja se stalno in nepretrgoma, ampak traja krajši čas ali se opravlja od časa do časa. Čeprav je Luka delal formalno preko študentskih napotnic so bili izpolnjeni elementi delovnega razmerja. Predvsem to, da je bil vezan na navodila in nadzor delodajalca ter da je bil osebno vezan na opravljanje dela. Ker je bil Luka ekonomsko odvisen je podaljševal status študenta, saj bi v nasprotnem primeru izgubil sredstva za preživljanje.