Študentsko delo
Peter je v letošnjem letu diplomiral, vendar ga delodajalec ne želi redno zaposliti. Delodajalec ga je postavil pred dejstvo, da mora opravljati delo kot študent ali pa bo zaposlil drugega študenta. Peter si je ponovno pridobil status študenta preko izrednega vpisa na višješolski študij in tako obdržal študentsko delo ter redni dohodek.
Študentsko delo je oblika občasnega ali začasnega dela, ki ga študent ali dijak za plačilo opravi pri delodajalcu preko pooblaščene organizacije. Pooblaščena organizacija je lahko študentski servis, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in Agencija za delo.
Za opravljanje dela se ne sklene pogodba o zaposlitvi, temveč se opravlja na podlagi študentske napotnice.
V primeru, da se študentsko delo opravlja dlje časa in ima elemente delovnega razmerja, izgubi lastnost začasnega ali občasnega dela, posameznik pa ima na voljo pravno varstvo v okviru katerega lahko od delodajalca zahteva, da prizna obstoj rednega delovnega razmerja (uveljavitev obstoja delovnega razmerja po pogodbi za nedoločen čas na delovnem sodišču).
Študentsko delo je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. To pomeni, da mora delodajalec plačati prispevke za vsa tri zavarovanja in še koncesijske dajatve v višini 33,74 %. Posrednik dela (pooblaščena organizacija) plača prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od zneska na napotnici v višini 15,50 %. Strošek delodajalca bi torej znašal 133,74 €, na napotnico bi nakazal 100 €, dijak oz. študent bi pa prejel 84, 50 €.
Ker dijak oz. študent sedaj plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se tudi študentsko delo šteje v pokojninsko dobo. Ta se izračuna glede na bruto znesek na napotnici in ne glede na to, koliko ur študent dela.
Določena je tudi minimalna urna postavka, ki znaša bruto 4,5 €, oz. 3,8 € po plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Študentsko delo ureja Zakon o zaposlovanju in zavarovanja za primer brezposelnosti (ZZZPB). Spremembe glede prispevkov in vključenosti v zavarovanja ureja Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) ter Zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (ZDKDPŠ).
Primera sodne prakse o študentskem delu:
Ana
Ana je preko študentske napotnice opravljala študentsko delo. Sodišče je ugotovilo, da sta za študentsko delo značilni predvsem začasnost in občasnost, Ana pa je delo opravljala redno in nepretrgano ter v približno enakem obsegu kot delavci v delovnem razmerju, zato je sodišče ugotovilo obstoj delovnega razmerja in utemeljenost njene zahteve po pripadajočih denarnih zahtevkih.
Luka
Luka je prav tako opravljal delo preko študentske napotnice celih deset let, pri čemer sta z delodajalcem sklepala številne sporazume o opravljanju dela za 6 mesecev. Luka je od sodišča zahteval prepoznavo obstoja delovnega razmerja in vse ugodnosti, ki mu po tem pripadajo. Sodišče je Luki ugodilo, saj je pri zaposlitvi bistvena vsebina določenega konkretnega razmerja, ne pa le zunanja oblika razmerja. Študentko delo je oblika začasnega in občasnega dela, ne opravlja se stalno in nepretrgoma, ampak traja krajši čas ali se opravlja od časa do časa. Čeprav je Luka delal formalno preko študentskih napotnic, so bili izpolnjeni elementi delovnega razmerja. Pomembno je, da je delal po navodilih in pod nadzorom delodajalca ter da je bil osebno vezan na opravljanje dela. Ker je bil Luka ekonomsko odvisen, je podaljševal status študenta, saj bi v nasprotnem primeru izgubil sredstva za preživljanje.