Avtorska pogodba.
Ana se po končanem šolanju preživlja s prevajanjem raznih besedil. Delo opravlja na podlagi avtorske pogodbe. Naročila za prevajanje niso stalna, prav tako ne njen dohodek. Ana težko načrtuje dopust, ne more si privoščiti kredita ali načrtovati družine. Tudi če zboli dela, ker nima pravice do plačane bolniške, prav tako pa si ne more privoščiti izpada dohodka, saj ta komajda pokrije njene mesečne stroške.
Avtorska pogodba je pogodba civilnega prava, ki jo natančneje opredeljuje Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Z avtorsko pogodbo o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Naročnik lahko nadzoruje posel in daje navodila, če s tem ne posega v avtorjevo svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. Sem spadajo: govorjena ali pisana dela, predstavitve iz znanstvenega ali tehničnega področja, glasbena, gledališka ali likovna dela, arhitekturni projekti, koreografska in pantomimska dela, fotografska ali avdiovizualna dela, ipd.
Razlika med avtorsko in podjemno pogodbo je predvsem v vsebini opravljenega dela. Avtorska pogodba se lahko uporablja takrat, kadar se opravi neko avtorsko delo, kot ga opredeljuje Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. V vseh ostalih primerih opravljanja dela preko pogodb civilnega prava pa je primerna podjemna pogodba. Posameznik, ki opravlja delo na podlagi podjemne prevzame poslovni riziko.
Delo na podlagi pogodb civilnega prava samo po sebi ne pomeni, da je to delo prekarno. Delo preko takih pogodb lahko opravlja posameznik, ki je v delovnem razmerju in mu predstavlja dodatni zaslužek. Tako delo lahko opravlja posameznik, ki bi lahko uveljavljal obstoj delovnega razmerja na sodišču, saj dela v prikritem delovnem razmerju. Lahko pa preko pogodb civilnega prava dela nekdo, katerega delo nima elementov delovnega razmerja, niti ni drugje zaposlen, želel pa bi si redne zaposlitve.
Primera sodne prakse o avtorskem delu:
Alenka
Alenka je novinarsko delo več let nepretrgano opravljala na podlagi avtorskih pogodb. Na sodišču je vložila tožbo, sodišče pa je ugotovilo obstoj vseh elementov delovnega razmerja. Če so podani vsi elementi delovnega razmerja, velja po zakonu domneva delovnega razmerja in zato tudi domneva, da obstaja pogodba o zaposlitvi, zato je sodišče ugodilo Alenkini zahtevi in delodajalcu naložilo, da Alenko pozove nazaj na delo, ji predloži v podpis pogodbo o zaposlitvi in ji obračuna plačo za delovno mesto.
Sara, Ivo, Tine in Jože
Tožniki so več let delali za naročnika na podlagi avtorskih pogodb, 1 mesec pa celo brez kakršnekoli pogodbe. Ko je naročnik z njimi prekinil sodelovanje, so vložili tožbo na sodišču. Kljub temu da je sodišče ugotovilo obstoj delovnega razmerja, so tožniki spor izgubili, ker so tožbo vložili prepozno. Menili so, da 30 dnevni rok, ki ga določa zakon za uveljavljanje pravic, za njih ne velja, ker niso imeli sklenjenih pogodb o zaposlitvi. 30-dnevni rok od dneva, ko delavec izve za kršitev pravice, je veljal tudi za njihovo uveljavljanje sodnega varstva, saj to, da ni obstajala pisna pogodba o zaposlitvi oz. je obstajala zgolj pogodba civilnega prava, še ne pomeni, da dejansko ni bilo delovnega razmerja. Domneva o obstoju delovnega razmerja velja, če so podani vsi elementi delovnega razmerja. Domneva o obstoju delovnega razmerja pa pomeni tudi obstoj pogodbe o zaposlitvi. Poseg v pogodbo o zaposlitvi, čeprav ni bila formalno sklenjena, pa pomeni kršitev pravic, ki jih delavci lahko uveljavljajo v zakonsko določenem roku.
Kakšne pravice imam, če delam preko avtorske ali podjemne pogodbe?
Če posameznik dela preko avtorske ali podjemne pogodbe, ima poleg plačila za opravljeno delo tudi pravico do svobodnega znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. Delo si organizira sam. Naročnik lahko nadzoruje delo ter daje navodila in usmeritve, vendar je to bistveno manj intenzivno, kot pri rednem delovnem razmerju in pri tem ne sme poseči v pravico posameznika do znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. V pogodbi se lahko izrecno določi kdo je pooblaščen za dajanje navodil. Avtor ali podjemnik ima pravico delo zaključiti do izteka končnega roka, ki je pogodbeno določen. Naročnik ne sme končnega izdelka zahtevati prej, so pa možni drugačni dogovori, vendar morajo biti predhodno določeni s pogodbo. Pri pogodbi o naročilu avtorskega dela po opravljenem delu avtor ohrani moralne pravice, naročnik pa pridobi materialne pravice.
V čem se razlikujejo pravice posameznika, ki opravlja delo na podlagi pogodb civilnega prava od delavca, ki dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi?
Delo po pogodbi civilnega prava omogoča izvajalcu pravico do plačila, lahko razpolaga s svojim delovnim časom, vendar mora do roka določenega v pogodbi z delom zaključiti. Intenzivnost nadzora s strani naročnika je bistveno manjša, kot pri delovnem razmerju in ne sme poseči v svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. Ostale pravice kot so: pravica do odpravnine pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, pravica do odpovednih rokov, pravica do nadomestila plače za čas odsotnosti iz dela, pravica do letnega dopusta, pravica do porodniške, pravica do regresa, pravica do odpravnine ob upokojitvi ter pravice, ki izhajajo iz vključitve delavca v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja, torej zagotovljeno socialno varnost pa pripadajo delavcu, ki je v delovnem razmerju.
Kako je z davčnimi obveznostmi posameznika, ki opravlja delo na podlagi pogodb civilnega prava?
Dohodek iz avtorske ali podjemne pogodbe se obravnava kot dohodek iz vsakega drugega pogodbenega razmerja in se vključuje v letno dohodninsko osnovo. Davčna osnova je prejet dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %. V skladu z zakonom se akontacija dohodnine od dohodka izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %. Posameznik, ki opravlja delo za plačilo, je v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pri opravljanju tega dela obvezno zavarovan za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Iz tega naslova se plačuje prispevek za posebne primere zavarovanja po stopnji 8,85 %. Osnova, za plačilo prispevka za posebne primere zavarovanja, je vsako posamezno prejeto plačilo za opravljeno delo oziroma storitev. Če primeroma avtor, kot fizična oseba sklepa pogodbo o naročilu avtorskega dela s fizično osebo, potem on nosi stroške zgoraj opisanega prispevka, če pa sklepa s pravno osebo, pa se ta strošek prenese na njo. Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu do desetega dne v tekočem mesecu za delo ali storitev opravljeno v preteklem mesecu. Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve vloži davčni zavezanec na obrazcu pri pristojnem davčnem uradu, pri katerem je zavezanec za davek vpisan v davčni register. Napoved se lahko vloži tudi preko portala e-Davki, če ima zavezanec digitalno potrdilo.