»Agencijsko delo« je posebna oblika dela, ki nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku. Pogodba o zaposlitvi je torej sklenjena med delavcem in »delavsko agencijo«[1]. Delodajalec s katerim sklene delavec pogodbo je torej »agencija«, uporabnik pa je podjetje v katerem delavec opravlja delo.

Pri »agencijskem delu« je za delavca pomemben tudi pisni dogovor, ki ga skleneta delodajalec (»agencija«) in uporabnik; v pisnem dogovoru podrobneje določita medsebojne pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti delavca in uporabnika. V skladu s tem mora biti delavec z napotitvijo na delo k uporabniku pisno obveščen o pogojih dela ter o pravicah in obveznostih pri uporabniku. Delavčeve pravice tako niso odvisne samo do pogodbe o zaposlitvi, ampak mora delavec biti pozoren tudi na določbe pisnega dogovora med »agencijo« in uporabnikom, o katerem mora biti obveščen ob napotitvi.

Ne glede na pisni dogovor je uporabnik, torej podjetje pri katerem delavec opravlja delo, odgovoren za spoštovanje določb o varovanju zdravja pri delu ter o delovnem času, odmorih in počitkih.

Pomembna novost v lanskem letu spremenjenega Zakona o delovnih razmerjih je omejitev števila napotenih delavcev pri uporabniku, ki ne sme presegati 25 odstotkov števila zaposlenih delavcev pri uporabniku, v to omejitev pa se ne vštevajo delavci, ki so pri delodajalcu za zagotavljanje dela zaposleni za nedoločen čas.

Pogodba o zaposlitvi med delavcem in »agencijo« se sklene za nedoločen čas. Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene le izjemoma (poglej v. poglavje zloženke) in prav tako pogodbe za določen čas ne morejo biti zaporedoma sklenjene več kot za dve leti.
[1] »Agencija« je z zakonskim izrazom v Zakonu o delovnih razmerjih opredeljena kot: delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.