Pogodba o zaposlitvi za določen čas, pomeni, da delavec opravlja delo v delovnem razmerju v katerem uživa pravno varstvo po Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju zakon), vendar pa je ne glede na kakovost svojega dela v negotovem položaju, saj bo delo opravljal do poteka roka, za katerega je bila pogodba sklenjena.

Zakon določa, da se pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas in le izjemoma za določen čas, vendar v praksi ni tako. Med novimi zaposlitvami v Sloveniji, sklenjenih v zadnjih nekaj letih, je po podatkih Zavoda za zaposlovanje že čez 80% pogodb o zaposlitvi sklenjenih za določen čas. Med mladimi od 15-24 let, jih kar 66% delo opravlja za določen čas, kar nas uvršča na prvo mesto v EU.

Delavec in delodajalec sicer nimata pogodbene svobode, ne moreta prosto odločati, ali bo delavec delo opravljal v delovnem razmerju za nedoločen ali za določen čas, saj so razlogi, ki opravičujejo sklenitev pogodbe za določen čas objektivni, določa jih zakon. Razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je tako bistvena sestavina pogodbe, ravno tako kot način izrabe letnega dopusta. Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo za več kot 2 leti, razen v primerih, ki jih določa zakon.

Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas ima pravico do odpravnine, razen v naslednjih primerih:

• če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca;
• v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu;
• ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.

Odpravnino pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas je uvedla nova delovna zakonodaja. Zaradi večjih stroškov takšne zaposlitve, tudi pogodbo o zaposlitvi za določen čas nadomešča delo, ki ga delavec opravlja, kot samostojni podjetnik, ustanovljenem ravno z namenom, da bo lahko opravljal delo za naročnika, ki ga ne želi zaposliti.

Maja
Maja je bila pri istem delodajalcu sklenila več zaporednih pogodb za določen čas za dobo daljšo od dveh let. Delovno razmerje je trajalo neprekinjeno. Prvostopenjsko sodišče ji je ugodilo zahtevo, da velja med njo in njenim delodajalcem pogodba za nedoločen čas.

Dunja
Učiteljica je na sodišču zahtevala ugotovitev nezakonitosti treh zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas, sklenjenih zaradi začasno povečanega obsega dela ter ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja. Sodišče je sprva Dunji ugodilo, saj delodajalec ni uspel utemeljiti razloga začasnih potreb po delu in naj bi po mnenju nižjega sodišča zlorabil institut sklenitve pogodbe za določen čas. Vrhovno sodišče pa je sodbi nižjih sodišč razveljavilo in zadevo vrnilo na 1. stopnjo, ker nižji sodišči nista upoštevali posebne določbe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki predvideva sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi pričakovanega zmanjšanega vpisa učencev.