Pripravništvo je razmerje v katerem oseba, ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in ravni svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik. Možnost določitve pripravništva mora biti predpisana z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Pri volonterskem pripravništvu pa mora biti v posebnem (področnem) zakonu določeno, da se pripravništvo lahko opravlja, ne da bi delavec in delodajalec sklenila pogodbo o zaposlitvi. Poleg tega, da mora biti v zakonu določena obveznost opravljanja pripravništva, mora biti določena tudi možnost sklenitve volonterskega pripravništva. Taki zakoni so recimo Zakon o pravniškem državnem izpitu, Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.

V primeru volonterskega pripravništva se delo opravlja popolnoma brezplačno, pripravnik dobi le povrnjene stroške za malico in potne stroške.

Primer iz sodne prakse o volonterskem pripravništvu:

Luka
Luka je za izpolnitev pogojev za opravljanje strokovnega izpita zaposlil kot volonterski pripravnik v šoli, ki je bila izven kraja njegovega stalnega prebivališča. Želel je izpolniti potrebne pogoje za pristop k strokovnemu izpitu. Sklenjena je bila pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva. Ko mu delodajalec ni hotel povrniti stroškov prevoza in za malico mu je po pošti poslal pisni zahtevek za povračilo upravičenih stroškov. Delodajalec ga je na potil na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki mu je zahtevani znesek nakazal. Zakon o delovnih razmerjih stroške v zvezi delom predvideva upravičene stroške za povrnitev.