Avtorska pogodba je pogodba civilnega prava, ki jo natančneje opredeljuje Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Zakon določa, da se z avtorsko pogodbo o naročilu dela avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Naročnik lahko nadzoruje posel in daje navodila, če s tem ne posega v avtorjevo svobodo znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. Sem spadajo: govorjena ali pisana dela, predstavitve iz znanstvenega ali tehničnega področja, glasbena, gledališka ali likovna dela, arhitekturni projekti, koreografska in pantomimska dela, fotografska ali avdiovizualna dela, ipd.

Primeri iz sodne prakse o avtorskem delu

Alenka
Alenka je novinarsko delo več let nepretrgano opravljala na podlagi avtorskih pogodb in pogodb o naročilu. Na sodišču je vložila tožbo, sodišče pa je ugotovilo obstoj vseh elementov delovnega razmerja. Če so podani vsi elementi delovnega razmerja, velja po zakonu domneva delovnega razmerja in zato tudi domneva, da obstaja pogodba o zaposlitvi, zato je sodišče ugodilo Alenkini zahtevi in delodajalcu naložilo, da Alenko pozove nazaj na delo, ji predloži v podpis pogodbo o zaposlitvi in ji obračuna plačo za delovno mesto.

Sara, Ivo, Tine in Jože
Tožniki so več let delali za naročnika na podlagi avtorskih pogodb, 1 mesec pa celo brez kakršnekoli pogodbe. Ko je naročnik z njimi prekinil sodelovanje, so vložili tožbo na sodišču. Kljub temu, da je sodišče ugotovilo obstoj delovnega razmerja, so tožniki spor izgubili, ker so tožbo vložili prepozno. Menili so, da 30 dnevni rok, ki ga določa zakon za uveljavljanje pravic, za njih ne velja, ker niso imeli sklenjenih pogodb o zaposlitvi. 30 dnevni rok od dneva, ko delavec izve za kršitev pravice, je veljal tudi za njihovo uveljavljanje sodnega varstva, saj to, da ni obstajala pisna pogodba o zaposlitvi, ali je obstajala zgolj pogodba civilnega prava še ne pomeni, da dejansko ni bilo delovnega razmerja. Domneva o obstoju delovnega razmerja velja, če so podani vsi elementi delovnega razmerja. Domneva o obstoju delovnega razmerja pa pomeni tudi obstoj pogodbe o zaposlitvi. Poseg v pogodbo o zaposlitvi, četudi ni bila formalno sklenjena, pa pomeni kršitev pravic, ki jih delavci lahko uveljavljajo v zakonsko določenem roku.